V zadnjem decembrskem četrtkovem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom treh novih pravljic za sladke sanje, boste lahko prisluhnili pravljici Čarobni ježek.
Kako bo ježek razveselil prijatelje izvemo v pravljici pisatelja Toma Kočarja, ki jo interpretira dramski igralec Zvone Hribar.
Pripovedovalec: Zvone Hribar. Avtor besedila: Tomo Kočar.
Avtor glasbe: Rudi Pančur.
Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič.
Režiserka: Špela Kravogel.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.
Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!.
Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
Dober večer, otroci. Ježek Špikec se rad potepa.
Pot ga pogosto zanese do roba gozda, ob katerem se začenjajo vrtički mestnih hiš.
Veliko zanimivega je že videl.
Ko se je ohladilo, na primer, so ljudje vse manj hodili ven.
Namesto tega so si drevesa prinesli kar domov.
Celo okrasili so jih.
Še bolj je osupnil, ko so nekega jutra pod drevesi zrasle pisane škatle.
Ljudje so se jih nad vse razveselili.
Nato so iz njih potegnili kup različnih stvari.
Prava čarovnija.
Ljudje so se tako veselili, da je še samemu špikcu zaigralo srce.
"Joj, ko bi tudi v našem gozdu zrasla taka čarobna presenečenja," je pomislil.
Po poti domov je v njem zorela domislica.
Medila se je kot sočna hruška, dokler ni tik pred svojim domkom sklenil:
"Tudi v gozdu bodo čarovnije."
Svoje sosede bo presenetil z darili, podobnimi tistim, ki so jih dobili ljudje.
Ker so ježi nočna bitja, se je kar brž lotil dela.
Pri ljudeh je videl, da so po drevesci največkrat dobili igračke, obleke ali sladkarije.
Tudi svojim sosedom je namenil podobna darila.
"Mladička pri Jazbečevih nista nikoli sita," je marrmral, ko je pekel slastno torto iz jabolk in hrušk.
Tole bo kot nalašč zanjo.
Še za očka in mamico bo ostalo.
Hotel je narediti zares veliko torto, zato je imel precej težav z merjenjem in mešanjem.
Ko jo je dal pečico, se je lotil pletenja jopice.
Z njo je želel presenetiti gospo Šojo.
"Šoja se rada oblači v pisane jopice," je razmišljal.
"Pozimi ji bo topla obleka gotovo prišla prav.
Naredil bom še posebno pisano, da jo bomo videli že od daleč.
Med štetjem zank in prepletanjem barv je malce pozabil na torto.
Na darilo za Jazbečevega je spomnil šele močan von iz kuhinje.
Ko je odprl pečico, se je ven zakadil ogromen oblak dima in špikca je napadel kašelj.
Vse skupaj je odklopil in se vrnil k jopici.
Kdo ve, kakšna je torta, je zaskrbljeno ugibal.
Nad je stekel ven in ob straneh je skoraj črna.
Upam, da bo vsaj okup.
spravi.
Tako se je od samih skrbi zmotil v štetju zank in šojne jopice ni sestavil, kot bi bilo treba.
Toda že se mu je mudilo proti domu Jazbečevih.
Pred vhod je položil torto.
Naj se tukaj ohladi do konca, je pomislil in odbrzel proti šojini duplini.
S potom je razmišljal o svojem naslednjem darilu.
Odločil se je, da bo repatkovim zgradil gugalnico.
Mladiči so svojega očka, resnega in včasih kar malo strogega veverička, že dolgo prosili zanjo.
"Vem, da repatek zlepa ne najde časa," si je mislil ježek Špikec in v glavi risal načrt za igralo, pri tem pa z rokavom jopice zataknil vejo šojnega drevesa.
Ko je prilezel do njenega vhoda, je bila že do dobra razparana, ampak ježek je preveč hital, da bi to opazil.
Pri repatkovih je iz debele volne spletel zanko in nanjo pritrdil vejo.
Dolgo je trajalo in danilo se je že, ko je končal.
"Na hitro jo preizkusim," je pomislil, sedel na gogalnico in naredilo je hrsk.
"Ojej, si je rekel.
Verjetno so mi počile hlače.
Najbolje, da se grem domov preobleči." Ko se je vračal, je zapihal mrzel veterinesel sneg.
Prevrnil je že tako vegasto torto pred vhodom Jazbečevih, raztrgal jopico namenjeno šoji in do konca zlomil vejo na kateri je bila obešena gugalnica zarepatkove.
Nato je vse skupaj prekril sneg in še bolj se je ohladilo.
Živalce so se prebudile v popolnoma bel svet.
Janko, Janko je prva ostala jasna jazbec in se zastrmela v sesedlo in popolnoma zmrznjeno torto pred vhodom.
V našo jazbino zdaj vodijo stopnice.
Odlično, je Janko, zdaj bo veliko varnejša.
In še po sadju diši, sta ugotavljala mladiča.
Le malo pozneje se je prebudila šoja.
Za njo je bila težka noč.
Sanjalo se ji je namreč, da ji je zmanjkalo prostora za zbirko jopic.
Imela jih je že 10, morda še več, ampak od 10 naprej tako ni znala šteti.
Le kam jih bo dala? O, kako se je razveselila pisane vrvi.
razpete okoli njenega drevesa.
Ni vedela, da bi to morala biti še ena jopica več zanjo.
"Na vrvico bom lahko obesila jopice," je vzkliknila.
"Če to ni praktično, sosedom se bom lahko pohvalila z vsemi naenkrat.
Če bo deževalo, jih s potoma še opere in ko bo nehalo padati, se bodo posušile." Najbolj pa so vriskali pri Repatkovih.
O Špikčevi gugalnici ni bilo več niti sledu je pa zlomljena veja zmrznila v izvrstno drsalnico.
Ves ljubi dan so se dričali in pridružila se jim je mladež od blizu in daleč.
Njihovi starši so jih morali nenehno miriti, zraven pa so tiho upali, da še sami pridejo na vrsto.
Ko si je pozneje špikec ogledal svoje obdarovance, je najprej opazil, da ni šlo vse po načrtih.
Toda sosede je le razveselil in druge živali tudi.
Od Očitno je v gozd prinesel čarovnijo.
In ko se je vrnil domov, ga je pred vrati čakala košarica s slastnim pecivom, kot da bi zrasla iz nič.
"Saj pravim," se je obliznil.
Prava pravca čarovnija.
Ja.
potepa wander pogosto often zanese drift rob gozda edge of forest vrtiček kindergarten namesto tega instead of that celo even osupnil amazed zrasle pisane škatle grew colorful boxes iz njih potegnili pulled out of them Prava čarovnija. real magic špikcu to spike presenečenja surprise zorela domislica matured an idea