Nekaj tednov po Majevem in Ivinem raziskovanju je njuna učiteljica v časopisu naletela na zanimiv članek, ki je bil v tesni povezavi s tem, kar sta učenca iskala. Preberi njegov del.
Učitelji in učiteljice slovenščine delujejo v 27 državah po vsem svetu in še zdaleč ne vs v EU. Naš jezik poučujejo v 56 t. i. lektoratih (lektorat - službeno mesto učitelja za poučevanje tujih jezikov).
Slovenščino se da učiti med drugim na Japonskem, Kitajskem, v Argentini, v ZDA pa kar v treh zveznih državah. V eni od njih, tj. v Ohiu, že sedem let poučuje Luka Zibelnik Pravi, da ima v začetnih razredih vedno okrog 50 študentov, kasneje se število zmanjša na kakih 20. Za slovenščino se odločajo predvsem tisti, ki so s Slovenijo povezani zaradi svoje družinske preteklosti, prijateljev ali pa so o naši državi že dosti slišali. »Nekdo se je prišel slovenščino učit,« je povedal Luka, »ker je v Afganistanu stkal prijateljske vezi s slovenskim vojakom.« Težave, ki jih imajo pri učenju, so povezane predvsem s tem, da angleščina ne pozna slovničnega spola, zahtevni so tudi slovenski skloni in zaimki. Zibelnik pravi, da slušateljev vsaj v začetku ne obremenjuje z zapletenimi pravi ampak jih želi naučiti osnovnih sporazumevalnih veščin. Slovenci pogosto od tujce pričakujemo preveč: v Ameriki se ne bo nihče obregnil ob vas, če vaša angleščina ne bo prav pravilna.
V Argentini sta lektorata v Buenos Airesu in v La Platí. Slovenščino tam poučuje Tjaša Lorbek, ki najprej preseneti s podatkom, da se k njenemu pouku nekateri vozijo tudi 100 km daleč. »Ustavi jih le dež. Takrat jih ni, pošljejo pa mi SMS,« se nasmeje sogovornica. Poleg potomcev Slovencev se v Argentini slovenšči no učijo popolni tujci. To jo posebej veseli. Nekatere slovenščina zanima, ker študirajo kaj v zvezi s Slovenijo, drugi želijo brati slovensko književnost, tretji pa se na tečaj vpišejo le iz radovednosti. Tudi špansko govorečim Argentincem so največji izziv slovenski skloni. »Težko dojamejo, zakaj sploh so in kako jih uporabljamo,« še pove Tjaša.