živjo — hi
novi — new
sodelavec — colleague
ja — yes
me veseli — nice to meet you
dobrodošel — welcome
hvala — thank you
to je — this is
od kod — where from
Rusija — Russia
koliko časa — how long
že — already
šele — only
teden — week
lepo — nice
že — already
še — still / yet / also
greva — let's go (the two of us go)
seveda — of course
kava — coffee
dve — two
mleko — milk
brez — without
sladkor — sugar
takoj — right away
Greva - "The two of us go."
Singular - Grem.
Plural - Gremo.
Dual - Greva.
Evgenij: Dober večer.
Prodajalka: Dober večer.
Evgenij: Kje je kruh?
Prodajalka: Tamle, pri mleku.
Evgenij: Hvala.
...
Prodajalka: Še kaj?
Evgenij: Ne, hvala.
Prodajalka: Pet evrov osemdeset.
trgovina — shop
kruh — bread
kje — where
tamle — over there
pri — near
še kaj — anything else
pet — five
osemdeset — eighty
Evgenij: Oprostite.
Potnik: Prosim.
Evgenij: Ali ta avtobus pelje do centra?
Potnik: Ja.
Evgenij: Kje moram izstopiti?
Potnik: Na naslednji postaji.
Evgenij: Najlepša hvala.
Potnik: Ni za kaj.
oprostite — excuse me
peljati — to go / carry (for transport)
center — city center
izstopiti — get off
naslednji — next
postaja — stop
najlepša hvala — thank you very much
ni za kaj — you're welcome
Avtobus pelje v Ljubljano.
Literally: "The bus drives/carries to Ljubljana."
Ana: Dobro jutro!
Evgenij: Dobro jutro!
Ana: Si dobro spal?
Evgenij: Ja, zelo dobro. Hvala.
Ana: Kavo ali čaj?
Evgenij: Kavo, prosim.
Ana: Sladkor?
Evgenij: Ne, brez sladkorja.
Ana: Jaz tudi pijem brez sladkorja.
dobro jutro — good morning
spati — to sleep
dobro — well
čaj — tea
piti — to drink
Marko: Se začneva?
Ana: Še ne.
Marko: Kje je Peter?
Ana: Pride čez dve minuti.
Evgenij: Vedno zamuja?
Ana: Skoraj vedno.
Marko: Zdaj pa res začneva.
sestanek — meeting
začeti — to begin
priti — to come
čez — in (time)
minuta — minute
zamujati — to be late
skoraj — almost
zdaj — now
res — really
Another dual: Začneva?
Present tense frequently expresses the near future: Pride jutri.
Ana: Kam greste na kosilo?
Marko: V menzo.
Ana: Greš z nama?
Evgenij: Seveda.
...
Marko: Kaj boš jedel?
Evgenij: Juho in piščanca.
Ana: Jaz bom testenine.
kosilo — lunch
menza — cafeteria
z nama — with us two
juha — soup
piščanec — chicken
testenine — pasta
jesti — to eat
bom — I will
The dual appears in pronouns too.
Greš z nama? "Will you go with the two of us?"
English Slovene
with me z mano
with us z nami
with us two z nama
Future tense very similar to Russian:
bom jedel - буду есть
bom pil - буду пить
bom prišel - буду работать
Ana: Kaj delaš po službi?
Evgenij: Grem domov.
Ana: Samo domov?
Evgenij: Najprej v trgovino.
Ana: Kaj moraš kupiti?
Evgenij: Kruh, mleko in sadje.
Ana: Potem pa počitek.
Evgenij: Točno tako.
po službi — after work
domov — home (direction)
najprej — first
morati — must
kupiti — to buy
sadje — fruit
počitek — rest
točno — exactly
doma - at home/дома
domov - home (towards home)/домой
Ana: Kakšni so načrti za vikend?
Evgenij: Še nimam načrtov.
Ana: Greva na Pohorje?
Evgenij: Z veseljem.
Ana: Lepo vreme bo.
Evgenij: Odlično.
Ana: Dobiva se ob devetih?
Evgenij: Velja!
načrt — plan
vikend — weekend
z veseljem — with pleasure
vreme — weather
odlično — excellent
dobiti se — to meet / встретитbся
velja — agreed
Standard Everyday speech Meaning
Ali greš? Greš? Are you going?
Ne vem. Nimam pojma. I don't know.
Seveda. Jasno. Of course.
Dobro. V redu. OK.
Ana: Si že našel stanovanje?
Evgenij: Ja, včeraj sem podpisal pogodbo.
Ana: Čestitam! Kje je?
Evgenij: Na Smetanovi ulici.
Ana: To je blizu pisarne.
Evgenij: Peš potrebujem približno deset minut.
Ana: Super. Maribor ni veliko mesto.
Have you already found an apartment?
Yes, yesterday I signed the contract.
Where is it?
On Smetanova Street.
It is close to the office.
On foot I need about ten minutes.
Maribor is not a big city.
stanovanje — apartment
najti — to find
včeraj — yesterday
podpisati — to sign
pogodba — contract
ulica — street
blizu — near
peš — on foot
približno — approximately
mesto — city
(Evgenij is carrying boxes into the building.)
Sosed: Dober večer.
Evgenij: Dober večer.
Sosed: Ste novi tukaj?
Evgenij: Ja, danes sem se preselil.
Sosed: Dobrodošli.
Evgenij: Hvala lepa.
Sosed: Če boste kaj potrebovali, pozvonite.
Evgenij: Najlepša hvala.
sosed — neighbor
preseliti se — to move (house)
danes — today
če — if
potrebovati — to need
pozvoniti — to ring the doorbell
tukaj — here
Prodajalka: Dober dan.
Evgenij: Dober dan.
Prodajalka: Iščete kaj posebnega?
Evgenij: Kje imajo jajca?
Prodajalka: Tam zadaj, poleg mleka.
Evgenij: In maslo?
Prodajalka: Na isti polici.
Evgenij: Hvala.
iskati — to look for
posebno — special
jajca — eggs
zadaj — in the back
poleg — next to
maslo — butter
polica — shelf
isti — same
imajo jajca - "They have eggs."
Slovene ("they have") where English "Where are the eggs?"
Prodajalec: Izvolite.
Evgenij: Koliko stanejo paradižniki?
Prodajalec: Tri evre za kilogram.
Evgenij: Dajte mi en kilogram.
Prodajalec: Še kaj?
Evgenij: Tudi jabolka.
Prodajalec: Rdeča ali zelena?
Evgenij: Rdeča.
tržnica — market
stati — to cost
paradižnik — tomato
jabolko — apple
rdeč — red
zelen — green
dajte mi — give me
izvolite in shops:
"Here you are."
"Go ahead."
"How can I help you?"
(Evgenij calls his family.)
Mama: Kako si?
Evgenij: Dobro sem.
Mama: Kako je v Sloveniji?
Evgenij: Zelo mirno.
Mama: Ali že razumeš slovensko?
Evgenij: Malo.
Mama: Govoriš vsak dan?
Evgenij: Poskušam.
mirno — peaceful
razumeti — to understand
slovensko — Slovene (language)
govoriti — to speak
vsak dan — every day
poskušati — to try
malo — a little
Prodajalka: Dobro jutro.
Evgenij: Dobro jutro.
Prodajalka: Kaj želite?
Evgenij: En bel kruh in dve žemlji, prosim.
Prodajalka: Še kaj?
Evgenij: Imate tudi rogljičke?
Prodajalka: Seveda. Z marmelado ali s čokolado?
Evgenij: Enega z marmelado.
Prodajalka: Še kaj?
Evgenij: To je vse.
Prodajalka: Tri evre sedemdeset.
pekarna — bakery
bel — white
žemlja — bread roll
rogljiček — croissant
marmelada — jam
čokolada — chocolate
vse — everything / that's all
En kruh.
Enega z marmelado.
The numeral changes because rogljiček is omitted:
Enega (rogljička). - Один, пожалуйста.
Evgenij: Oprostite, kdaj gre naslednji avtobus za Ljubljano?
Uslužbenka: Ob devetih deset.
Evgenij: Ali moram kupiti vozovnico tukaj?
Uslužbenka: Lahko tukaj ali pri vozniku.
Evgenij: Koliko stane?
Uslužbenka: Enajst evrov.
Evgenij: Hvala lepa.
avtobusna postaja — bus station
uslužbenka — employee
vozovnica — ticket
voznik — driver
kupiti — to buy
lahko — can / may
stati — to cost
lahko has two meanings:
Lahko govorim slovensko. - I can speak Slovene.
Lahko. - Certainly / You may.
Russian has no exact equivalent with one word.
Time:
ob devetih, ob osmih, ob šestih
Unlike Russian в девять, Slovene uses the preposition ob.
Ana: Si bil že v Ljubljani?
Evgenij: Ne še.
Ana: Potem moraš iti.
Evgenij: Kaj pa priporočata?
Marko: Staro mestno jedro.
Ana: Ljubljanski grad.
Marko: In tržnico.
Evgenij: Koliko časa potrebujem?
Ana: Cel dan.
izlet — trip
staro mestno jedro — old town
grad — castle
priporočati — recommend
cel — whole
potrebovati — to need
A very Slovenian construction: Kaj pa...? "What about...?"
Examples:
Kaj pa ti? Kaj pa jutri? Kaj pa kosilo?
pa often has no direct translation. It simply keeps the conversation flowing.
Farmacevtka: Dober dan.
Evgenij: Dober dan.
Farmacevtka: Kako vam lahko pomagam?
Evgenij: Potrebujem nekaj proti glavobolu.
Farmacevtka: Imate še kakšne težave?
Evgenij: Ne.
Farmacevtka: Potem priporočam te tablete.
Evgenij: Bom vzel.
lekarna — pharmacy
farmacevtka — pharmacist
pomagati — to help
glavobol — headache
težava — problem
tableta — tablet
proti — against
vzeti — to take
Useful phrase: Bom vzel. - "I will take (it)."
Ana: Lep razgled, kajne?
Evgenij: Res je.
Marko: Si pogosto hodil v gore?
Evgenij: Ne, ampak rad hodim.
Ana: Tukaj imaš veliko možnosti.
Marko: Pozimi pa smučanje.
Evgenij: Tega se že veselim.
Ana: Potem boš pravi Slovenec.
(Vsi se smejijo.)
razgled — view
pogosto — often
gore — mountains
možnost — possibility
pozimi — in winter
smučanje — skiing
veseliti se — to look forward to
smejati se — to laugh
Word Typical use
pa keeps the conversation moving, introduces a new topic, or softens a question (Kaj pa ti?)
še still, yet, also, another (Še kaj?, Ne še.)
že already (Si že bil?)
potem then (Potem moraš iti.)
res really, indeed (Res je.)
Ana: Dobro jutro! Kako je bilo za vikend?
Evgenij: Zelo lepo. Pohorje mi je bilo res všeč.
Marko: Si bil prvič v slovenskih gorah?
Evgenij: Ja. Presenetilo me je, koliko ljudi hodi v hribe.
Ana: Saj smo skoraj vsi planinci.
Marko: Nekateri bolj, nekateri manj.
Evgenij: Očitno bom moral kupiti boljše čevlje.
Ana: To pa zagotovo.
How was the weekend?
Pohorje pleased me very much.
It surprised me how many people go into the mountains.
Well, almost all of us are hikers.
Apparently I'll have to buy better shoes.
That certainly.
presenetiti — to surprise
hribi — hills/mountains
planinec — hiker, mountaineer
očitno — apparently
čevlji — shoes
zagotovo — certainly
Marko: Spet dež.
Ana: Saj bo jutri lepše.
Evgenij: Ali tukaj pogosto dežuje?
Marko: Jeseni kar pogosto.
Ana: Ampak vreme se hitro spremeni.
Evgenij: Včeraj je bilo sonce, danes pa dež.
Marko: Dobrodošel v Sloveniji.
dež — rain
deževati — to rain
vreme — weather
sonce — sun
spremeniti se — to change
jesen — autumn
"kar pogosto" - quite often, strengthens the statement.
Prodajalka: Dober dan.
Evgenij: Dober dan.
Prodajalka: Lahko pomagam?
Evgenij: Iščem knjigo za učenje slovenščine.
Prodajalka: Za začetnike?
Evgenij: Ja.
Prodajalka: Imamo več učbenikov.
Evgenij: Katerega priporočate?
Prodajalka: Tega.
knjigarna — bookstore
knjiga — book
učenje — learning
slovenščina — Slovene language
začetnik — beginner
učbenik — textbook
kateri — which
Notice the language names ( -ščina ):
slovenščina — Slovene
ruščina — Russian
angleščina — English
nemščina — German
Ana: Živjo, Evgenij. Imaš minuto?
Evgenij: Seveda.
Ana: Danes bom malo zamudila.
Evgenij: Ni problema.
Ana: Lahko začneš brez mene.
Evgenij: Prav.
Ana: Hvala.
Evgenij: Se vidiva.
telefon — telephone
minuta — minute
zamuditi — to be late
brez — without
prav — all right
se vidiva — see you
Prav. - One of the most useful Slovenian words.
Depending on context:
OK.
Fine.
Right.
Agreed.
Russian: Хорошо.
Slovene: Prav./ V redu.
Marko: Kako se ti zdi projekt?
Evgenij: Zanimiv.
Ana: Meni tudi.
Marko: Bo pa veliko dela.
Evgenij: To sem pričakoval.
Ana: Če bomo sodelovali, ne bo težav.
Marko: Točno tako.
Evgenij: Veselim se.
projekt — project
zdeti se — to seem
zanimiv — interesting
pričakovati — to expect
sodelovati — to cooperate
težava — difficulty
veliko dela — a lot of work
The particle pa again:
Bo pa veliko dela.
It adds a nuance similar to:
"Though..."
"On the other hand..."
"Mind you..."
Slovene English
Saj bo. It'll be fine.
Ni problema. No problem.
Se vidiva. See you (the two of us).
Prav. OK.
Točno tako. Exactly.
Kako se ti zdi? What do you think?
Očitno. Apparently.
By now you've seen the four particles that give Slovene its conversational rhythm:
pa – adds contrast, continuation, or emphasis
saj – "you know", "after all", softening or explaining
kar – "quite", "just", often strengthening
še – still, another, also, yet
Uslužbenka: Dober dan.
Evgenij: Dober dan.
Uslužbenka: Kako vam lahko pomagam?
Evgenij: Dobil sem obvestilo o paketu.
Uslužbenka: Imate osebni dokument?
Evgenij: Seveda. Izvolite.
Uslužbenka: Hvala. Samo trenutek.
...
Uslužbenka: Tukaj je vaš paket.
Evgenij: Hvala lepa. Nasvidenje.
Uslužbenka: Nasvidenje.
pošta — post office
paket — parcel
obvestilo — notice
osebni dokument — identity document
trenutek — moment
izvolite — here you are
You'll hear samo trenutek everywhere:
in shops,
on the phone,
in offices.
It means:
"Just a moment.", More natural "one minute."
Bančna uslužbenka: Dober dan.
Evgenij: Dober dan.
Bančna uslužbenka: Želite odpreti račun?
Evgenij: Da.
Bančna uslužbenka: Imate potni list?
Evgenij: Imam.
Bančna uslužbenka: Ali že imate slovensko telefonsko številko?
Evgenij: Seveda.
Bančna uslužbenka: Potem lahko začnemo.
banka — bank
račun — account
odpreti — to open
potni list — passport
telefonska številka — telephone number
začeti — begin
Natakar: Dober večer. Imate rezervacijo?
Ana: Imamo.
Natakar: Za tri osebe?
Ana: Tako je.
...
Natakar: Ste že izbrali?
Evgenij: Skoraj.
Ana: Jaz bom postrv.
Marko: Jaz pa rižoto.
Evgenij: Potem bom tudi jaz poskusil postrv.
rezervacija — reservation
oseba — person
izbrati — choose
postrv — trout
rižota — risotto
poskusiti — try
Jaz pa...
The particle pa often marks contrast:
Marko:
"As for me, risotto."
Tako je.
Exactly.
That's right.
Correct.
Evgenij: Opazil sem nekaj zanimivega.
Ana: Kaj pa?
Evgenij: Ljudje se veliko pozdravljajo.
Marko: Res je.
Ana: Tudi če se ne poznajo.
Evgenij: To mi je všeč.
Marko: V manjših krajih je to čisto običajno.
opaziti — notice
zanimiv — interesting
ljudje — people
pozdravljati — greet
poznati — know (a person)
kraj — place, town
običajno — usual
vedeti - to know (a fact) poznati - to know (a person/place)
Marko: Kako napreduje slovenščina?
Evgenij: Počasi, ampak napreduje.
Ana: Govoriš že veliko bolje kot prvi teden.
Evgenij: Včasih razumem vse, včasih skoraj nič.
Marko: To je normalno.
Ana: Samo vztrajaj.
Evgenij: Saj bom.
Marko: Čez nekaj mesecev bo veliko lažje.
napredovati — to improve, make progress
počasi — slowly
bolje — better
prvi — first
včasih — sometimes
skoraj — almost
nič — nothing
vztrajati — persevere
mesec — month
lažje — easier
Saj bo.
Depending on context:
It'll be fine.
Don't worry.
It'll work out.
Here:
Saj bom.
"I will."
with the feeling of
"Don't worry, I will."
Slovene Meaning
Samo trenutek. Just a moment.
Tako je. That's right.
Kaj pa? What about it? / What's up?
Saj bo. It'll be fine.
Čisto običajno. Quite normal.
Počasi. Slowly / Take it easy.
Skoraj. Almost.
Slovene Meaning
vedeti to know a fact
poznati to know a person or place
Poznam Ano.
I know Ana.
Vem, kje živi.
I know where she lives.
(Evgenij calls his landlord.)
Evgenij: Dober večer. Tukaj Evgenij iz stanovanja številka 12.
Lastnik: Dober večer. Je kaj narobe?
Evgenij: Mislim, da je v hodniku pregorela žarnica.
Lastnik: Samo v hodniku?
Evgenij: Ja, v stanovanju vse deluje.
Lastnik: Dobro. Jutri bom prišel pogledat.
Evgenij: Hvala.
Lastnik: Ni problema.
lastnik — owner, landlord
narobe — wrong
hodnik — hallway
žarnica — light bulb
pregoreti — to burn out
delovati — to work, function
pogledati — to take a look
delati = to work (perform work)
delovati = to function
Examples:
Danes delam. I'm working today.
Računalnik ne deluje. The computer isn't working.
(Two neighbors who don't know each other well.)
Soseda: Dober dan.
Evgenij: Dober dan.
Soseda: Ste se že navadili na Maribor?
Evgenij: Mislim, da že.
Soseda: Lepo mesto, kajne?
Evgenij: Res je. Predvsem je zelo mirno.
Soseda: To je eden od razlogov, da živim tukaj.
dvigalo — elevator
navaditi se — to get used to
predvsem — above all, especially
razlog — reason
živeti — to live
Mislim, da... I think that...
Slovene uses da after verbs like (Russian uses что): mislim vem upam pravim
Serviser: Dober dan. Kličem zaradi pralnega stroja.
Evgenij: Seveda.
Serviser: Ali ste jutri dopoldne doma?
Evgenij: Sem.
Serviser: Potem pridem med deveto in deseto.
Evgenij: Odlično. Vas bom čakal.
Serviser: Nasvidenje.
servis — service center
serviser — repair technician
pralni stroj — washing machine
dopoldne — in the morning
čakati — to wait
med deveto in deseto
between nine and ten
Sopotnica: Je ta sedež prost?
Evgenij: Seveda.
Sopotnica: Hvala.
(Čez nekaj minut.)
Sopotnica: Greste v Ljubljano?
Evgenij: Ja.
Sopotnica: Poslovno ali zasebno?
Evgenij: Tokrat zasebno.
Sopotnica: Lep izlet vam želim.
Evgenij: Hvala.
vlak — train
sedež — seat
prost — free, available
poslovno — on business
zasebno — privately
želeti — to wish
Lep izlet vam želim. "I wish you a nice trip."
Ana: No, kako ti je všeč Ljubljana?
Evgenij: Zelo.
Marko: Kaj sta si že ogledala?
Ana: Grad in staro mestno jedro.
Marko: Potem pa obvezno pojdimo še na tržnico.
Evgenij: Z veseljem.
Ana: Tam imajo tudi odlične sire.
Evgenij: Potem pa nimamo izbire.
(Vsi se nasmehnejo.)
ogledati si — to visit, to look at
obvezno — definitely, without fail
sir — cheese
izbira — choice
Potem pa...
This is a very Slovenian conversational connector.
Potem pa gremo.
Then let's go.
Potem pa nič.
Well then, never mind.
Potem pa začnimo.
Then let's begin.
Slovene Meaning
Je kaj narobe? Is something wrong?
Mislim, da... I think that...
Predvsem... Especially...
Tokrat... This time...
Potem pa... Well then...
Obvezno. Definitely.
Slovene Meaning
delati to work (perform work)
delovati to function
Delam od doma.
I work from home.
Internet danes ne deluje.
The internet isn't working today.
Lep dan, kajne?
Kam pa greste?
Lep izlet!
Ana: Videti si utrujen. Si slabo spal?
Evgenij: Pravzaprav ne. Zjutraj sem zamudil avtobus in sem moral peš do pisarne.
Marko: Koliko časa pa si hodil?
Evgenij: Skoraj štirideset minut.
Ana: Zakaj nisi vzel naslednjega avtobusa?
Evgenij: Ko sem pogledal vozni red, sem ugotovil, da bi moral čakati skoraj pol ure.
Zdelo se mi je hitreje iti peš.
Marko: No, vsaj malo si se razgibal.
Evgenij: Če tako praviš ...
utrujen — tired
pravzaprav — actually
zamuditi — to miss
vozni red — timetable
ugotoviti — to realize, discover
zdeti se — to seem
razgibati se — to get some exercise
naturally chains clauses:
Ko sem pogledal vozni red, sem ugotovil, da...
Prodajalec: Dober dan. Lahko pomagam?
Evgenij: Upam, da ja. V stanovanju mi ves čas kaplja pipa.
Prodajalec: Potem boste verjetno potrebovali novo tesnilo.
Evgenij: Nisem povsem prepričan. Lastnik je rekel, naj najprej pogledam, ali je mogoče samo nekaj priviti.
Prodajalec: Imate fotografijo?
Evgenij: Seveda.
(Prodajalec si ogleda fotografijo.)
Prodajalec: Mislim, da bo zadostovalo novo tesnilo.
Evgenij: Potem bom poskusil s tem.
orodje — tools
kapljati — to drip
pipa — faucet
tesnilo — gasket, seal
priviti — tighten
zadostovati — to be sufficient
Upam, da ja.
"I hope so."
A very natural answer to:
Lahko pomagam?
Ana: Postrezi si.
Evgenij: Hvala. Diši odlično.
Ana: To je babičin recept.
Marko: Vedno pravi, da je skrivnost v dobri jušni osnovi.
Evgenij: Pri nas doma pripravljamo nekaj podobnega, ampak z več česna.
Ana: Potem boš moral naslednjič kuhati ti.
Evgenij: Dogovorjeno.
postreči si — help yourself
dišati — to smell (pleasantly)
skrivnost — secret
jušna osnova — stock, broth
česen — garlic
kuhati — to cook
dogovorjeno — agreed
Postrezi si.
Literally:
"Serve yourself."
Evgenij: Živjo, Marko. Kje si?
Marko: Še doma. Zakaj?
Evgenij: Pozabil sem prenosnik.
Marko: Resno?
Evgenij: Ja. Ostal je na kuhinjski mizi.
Marko: Če hočeš, ga lahko pripeljem.
Evgenij: Bi bilo super, če ti ni odveč.
Marko: Brez skrbi. Tako ali tako grem čez deset minut od doma.
pozabiti — to forget
prenosnik — laptop
ostati — to remain
kuhinjska miza — kitchen table
pripeljati — bring (by vehicle)
odveč — inconvenient
Če ti ni odveč. "If you don't mind."
Marko: Kako se počutiš po prvem mesecu v Sloveniji?
Evgenij: Iskreno? Bolje, kot sem pričakoval.
Ana: Kaj ti je bilo najtežje?
Evgenij: Verjetno to, da na začetku skoraj ničesar nisem razumel, kadar sta se dva Slovenca pogovarjala med seboj.
Marko: To je normalno.
Evgenij: Zdaj je precej bolje. Še vedno ne razumem vsega, ampak vsaj sledim pogovoru.
Ana: To je največji korak.
Marko: Čez pol leta boš presenečen, koliko boš že znal.
iskreno — honestly
najtežje — the hardest
kadar — when
med seboj — with each other
slediti — to follow
korak — step
(Someone rings the doorbell.)
Evgenij: Kdo pa je ob tej uri?
Ana: Živjo! Upam, da ne motim.
Evgenij: Sploh ne. Kar naprej.
Ana: Šla sem mimo in sem pomislila, da bi ti lahko prinesla tisto knjigo o Sloveniji,
o kateri sva govorila prejšnji teden.
Evgenij: To pa je prijetno presenečenje.
Ana: Si imel kakšne načrte za večer?
Evgenij: Pravzaprav ne. Hotel sem malo brati in se naučiti nekaj novih besed.
Ana: Potem pa si lahko skuhava čaj.
motiti – to disturb
sploh ne – not at all
kar naprej – come in / go ahead
mimo – past, by
pomisliti – to think of
prijetno – pleasant
presenečenje – surprise
skuhati – to make (tea, coffee), to cook
To pa je prijetno presenečenje! "What a pleasant surprise!"
Marko: Danes si precej tih. Je vse v redu?
Evgenij: Ja, nič resnega. Samo slabo sem spal.
Marko: Zaradi vročine?
Evgenij: Deloma. Poleg tega sem ostal pokonci precej dlje, kot sem nameraval.
Ana: Kaj pa si počel?
Evgenij: Začel sem gledati eno slovensko serijo in sem popolnoma pozabil na uro.
Marko: To se zgodi tudi najboljšim.
precej – rather, quite
zaradi – because of
deloma – partly
poleg tega – besides that
nameravati – to intend
popolnoma – completely
zgoditi se – to happen
kot sem nameraval "than I intended"
Prodajalec: Danes imamo zelo dobre marelice.
Evgenij: Res? Od kod pa so?
Prodajalec: Iz Primorske. Poskusite eno.
Evgenij: Hvala. Zelo sladka je.
Prodajalec: Letos je bilo vreme ravno pravšnje.
Evgenij: Potem mi jih dajte kilogram.
Prodajalec: Še kaj?
Evgenij: Ne, mislim, da bo to dovolj.
marelica – apricot
sladka – sweet
letos – this year
ravno prav – just right
dovolj – enough
Ana: Koliko jezikov pravzaprav govoriš?
Evgenij: Težko vprašanje. Nekatere bolje, nekatere slabše.
Ana: Kateri ti je bil najtežji?
Evgenij: Mislim, da slovenščina ni najtežja, je pa precej drugačna, kot sem pričakoval.
Marko: Zaradi dvojine?
Evgenij: Tudi. Presenetilo me je predvsem to, koliko pomena imajo majhne besede, kot so pa, saj in kar.
Ana: To pa drži.
pravzaprav – actually
težak – difficult
drugačen – different
pomen – meaning, significance
držati – to be true (in expressions)
To drži.
That's true.
More formal than:
Res je.
Evgenij: Veš, kaj sem opazil?
Ana: Kaj pa?
Evgenij: Pred nekaj tedni sem poskušal prevesti vsako slovensko besedo v ruščino ali angleščino.
Zdaj tega skoraj ne počnem več.
Ana: To je dober znak.
Evgenij: Včasih kakšno besedo preprosto razumem, ne da bi jo prevedel.
Marko: Takrat začneš razmišljati v jeziku.
Evgenij: Upam, da je to šele začetek.
Ana: Saj je.
pred – before, ago (with time expressions)
poskušati – to try
prevesti – to translate
znak – sign
razmišljati – to think, reflect
začetek – beginning
Saj je.
It certainly is.
Of course it is.
That's right.
Ana: Si pripravljen?
Evgenij: Skoraj. Samo še jakno vzamem in sem pripravljen.
Ana: Vedno potrebuješ še pet minut.
Evgenij: To sploh ni res.
Marko: Oprostita, ampak to poslušam že eno leto.
Ana: In?
Marko: In vedno je enako. Pet minut pomeni najmanj petnajst.
Evgenij: Tokrat ne bo tako.
Ana: Bomo videli.
pripravljen – ready
odhod – departure
jakna – jacket
najmanj – at least
tokrat – this time
bomo videli – we'll see
Bomo videli.
We'll see.
I'm not convinced.
Time will tell.
Potnik: Ali pogosto potujete med Mariborom in Ljubljano?
Evgenij: Zadnje čase kar pogosto.
Potnik: Zaradi službe?
Evgenij: Včasih zaradi službe, včasih pa samo za konec tedna.
Potnik: Jaz sem pred nekaj leti živel v Mariboru. Včasih ga prav pogrešam.
Evgenij: Kaj vam je bilo tam najbolj všeč?
Potnik: Predvsem to, da nikamor ne hitiš tako zelo kot v večjih mestih.
zadnje čase – lately
zaradi – because of
pred nekaj leti – a few years ago
pogrešati – to miss
nikamor – nowhere
hiteti – to hurry
Zadnje čase ...
means "lately."
Zadnje čase veliko berem.
Zadnje čase slabo spim.
Zadnje čase pogosto dežuje.
Frizerka: Kako vas postrižemo?
Evgenij: Malo krajše ob straneh, zgoraj pa pustite nekoliko daljše.
Frizerka: Tako kot zadnjič?
Evgenij: Ja, mislim, da mi je tisto kar ustrezalo.
Frizerka: Prav. Ste že dolgo v Sloveniji?
Evgenij: Nekaj več kot mesec dni.
Frizerka: Potem pa že kar dobro govorite slovensko.
Evgenij: Hvala, ampak imam še veliko dela.
frizer – hairdresser
postriči – to cut (hair)
ob straneh – on the sides
zgoraj – on top
ustrezati – to suit, fit
nekoliko – somewhat
Kar dobro. Quite well.
(Ana and Marko are talking before Evgenij arrives.)
Marko: Si opazila, da govori vedno več slovensko?
Ana: Seveda. Mislim, da je na začetku precej podcenjeval samega sebe.
Marko: Tudi jaz imam tak občutek.
Ana: Veliko razume, samo preveč razmišlja o tem, ali govori pravilno.
Marko: To je verjetno največja težava vseh, ki se učijo tujega jezika.
Ana: Morda. Ampak napreduje hitreje, kot sem pričakovala.
podcenjevati – to underestimate
občutek – feeling, impression
pravilno – correctly
tuj jezik – foreign language
morda – perhaps
Evgenij: Veš, kaj je najbolj nenavadno?
Ana: Kaj pa?
Evgenij: Včasih sploh ne opazim več, v katerem jeziku razmišljam.
Ana: To se mi zdi dober znak.
Evgenij: Pred nekaj dnevi sem se zalotil, da sem si v trgovini nekaj zamrmral po slovensko.
Marko: Potem ni več poti nazaj.
Evgenij: Zakaj pa ne?
Marko: Ker boš kmalu ugotovil, da za nekatere besede sploh ne iščeš več prevoda.
Ana: In takrat se začne prava zabava.
nenavaden – unusual
zalotiti se – to catch oneself doing something
zamrmrati – to mumble
kmalu – soon
iskati – to look for
prevod – translation
Ni več poti nazaj.
There's no going back.
Marko: Ne morem verjeti, da si tukaj že skoraj tri mesece.
Evgenij: Jaz tudi ne. Zdi se mi, kot da sem prišel pred nekaj tedni.
Ana: Tako je vedno. Najprej se ti zdi, da čas stoji, potem pa nenadoma ugotoviš, da je minilo že pol leta.
Evgenij: Najbolj nenavadno mi je to, da imam že svoje najljubše kavarne in poti po mestu.
Marko: Čakaj še nekaj mesecev. Potem boš začel drugim priporočati, kam naj gredo na kosilo.
Evgenij: Tega si pa pred tremi meseci res ne bi predstavljal.
teči – to run (also: time passes)
nenadoma – suddenly
miniti – to pass (of time)
predstavljati si – to imagine
najljubši – favourite
Zdi se mi, kot da ...
It seems to me as if ...
Ana: Kakšni so pa načrti za konec tedna?
Evgenij: Pravzaprav nobenih nimam.
Ana: To se mi pa ne zdi najbolj verjetno.
Evgenij: Zakaj ne?
Ana: Ker vedno rečeš, da nimaš načrtov, potem pa v nedeljo ugotovimo,
da si bil na Pohorju, v Ljubljani in še na kosilu pri prijateljih.
Marko: To je že postal njegov običaj.
Evgenij: Morda sem samo slab pri načrtovanju.
Ana: Ali pa predober pri spontanih odločitvah.
verjeten – likely
običaj – habit, custom
spontan – spontaneous
odločitev – decision
To se mi ne zdi ...
To se mi zdi zanimivo.
To se mi ne zdi dobro.
To se mi ne zdi mogoče.
Overuse:
Mislim, da ...
Native speakers prefer:
Zdi se mi ...
(Ana and Evgenij are in a bookstore.)
Ana: Kaj pa največ bereš?
Evgenij: V zadnjem času predvsem zgodovino in življenjepise.
Ana: Lepo. Jaz pa zadnje čase skoraj berem samo leposlovje.
Evgenij: Imaš kakšno priporočilo?
Ana: Odvisno od tega, koliko zahtevno besedilo bi rad bral.
Evgenij: Za zdaj nekaj, ob čemer ne bom moral vsakih pet minut odpirati slovarja.
Ana: Potem imam kar nekaj idej.
zgodovina – history
življenjepis – biography
leposlovje – fiction
zahteven – demanding
slovar – dictionary
odvisno od – depends on
Odvisno od ... Depends on ...
(Marko and Ana are speaking rather quickly.)
Marko: Si mu že povedala?
Ana: Še ne.
Marko: Zakaj pa ne?
Ana: Ker ga poznaš. Če mu nekaj poveš dva tedna prej, bo dva tedna razmišljal o tem.
Marko: Tudi to je res.
Ana: Poleg tega še sami nismo povsem odločeni.
(Evgenij pride.)
Evgenij: O čem se pa pogovarjata?
Ana: Za zdaj še o ničemer pomembnem.
Marko: To pomeni, da ti bova povedala nekoliko pozneje.
Evgenij: To me sploh ne dela radovednega.
(Vsi se zasmejejo.)
odločiti se – to decide
nekoliko – somewhat, a little
radoveden – curious
pomeniti – to mean
Evgenij: Danes sem imel zanimivo izkušnjo.
Ana: Kaj pa se je zgodilo?
Evgenij: Bil sem pri zdravniku in šele na poti domov sem ugotovil, da sva celoten pogovor opravila v slovenščini.
Marko: In nisi imel nobenih težav?
Evgenij: Seveda sem moral dvakrat vprašati, ali sem prav razumel, ampak drugače sploh ni bilo težko.
Ana: To je velik napredek.
Evgenij: Mislim, da sem prvič pozabil razmišljati o jeziku in sem razmišljal samo o tem, kaj želim povedati.
Marko: Takrat se začneš jezika zares učiti.
izkušnja – experience
celoten – entire, whole
drugače – otherwise
napredek – progress
zares – really, genuinely
Sploh ni bilo težko.
It wasn't difficult at all.
sploh:
at all,
really,
in general
(Ana, Marko and Evgenij are planning a weekend hike.)
Marko: Torej velja? Ob osmih pred glavno postajo?
Evgenij: Velja.
Ana: Samo ne zamudita. Zadnjič sva vaju čakala skoraj dvajset minut.
Evgenij: Tokrat ne bo tako.
Marko: To si rekel tudi zadnjič.
Evgenij: Saj sem prišel!
Ana: Ja, ampak avtobus ne čaka tako potrpežljivo kot midva.
Evgenij: Dobro, dobro. Tokrat bom tam deset minut prej.
Marko: To pa si bova zapomnila.
torej – so, therefore
veljati – to be agreed
potrpežljivo – patiently
zapomniti si – to remember
Saj sem prišel!
Literally:
But I did come!
The particle saj is often used defensively:
Saj vem.
Saj sem ti povedal.
Saj nisem pozabil.
It frequently carries the meaning of "but" or "after all", although neither translation is entirely satisfactory.
(At a restaurant.)
Natakar: Ste se že odločili?
Ana: Jaz bom gobovo juho in postrv.
Marko: Zame pa rižoto.
Evgenij: Pravzaprav se še odločam.
Natakar: Nič hudega, si lahko vzamete še minuto ali dve.
Evgenij: Ne, mislim, da vem. Poskusil bom telečji medaljon.
Natakar: Odlična izbira.
(A few minutes later.)
Marko: Opazil sem, da skoraj nikoli ne naročiš iste stvari dvakrat.
Evgenij: Saj še vsega nisem poskusil.
gobov – mushroom (adjective)
telečji medaljon – veal medallion
odločati se – to be deciding
nič hudega – no problem, never mind
izbira – choice
Nič hudega.
This expression deserves special attention. Depending on the situation it may mean:
Never mind.
It's not a problem.
Don't worry about it.
That's all right.
Ana: Če te lahko nekaj vprašam – kaj najbolj pogrešaš?
Evgenij: Težko vprašanje.
Ana: Potem pa najprej lažje. Kaj ti je tukaj najbolj všeč?
Evgenij: Verjetno to, da imam občutek, da ljudje živijo nekoliko manj naglo.
Marko: Misliš?
Evgenij: Seveda imate tudi tukaj vsi preveč dela, ampak vseeno se mi zdi,
da si ljudje vzamejo več časa drug za drugega.
Ana: Mislim, da imaš kar prav.
Evgenij: Kar pa najbolj pogrešam? Verjetno družino.
pogrešati – to miss
naglo – hurriedly
vseeno – nevertheless
vzeti si čas – to make time
drug za drugega – for one another
Notice the construction:
Mislim, da imaš kar prav.
Literally:
I think you're quite right.
The particle kar softens and strengthens statements in different contexts.
(Evgenij is sitting in a café. Two strangers are talking at the next table.)
Moški: Veš, kaj je najhuje? Da sem bil prepričan, da sem mu vse razložil.
Ženska: Očitno ne dovolj dobro.
Moški: Saj me je poslušal! Vsaj mislil sem, da me posluša.
Ženska: Poslušati in slišati ni vedno isto.
Moški: No, potem pa česa takega ne bom več ponovil.
Ženska: To si rekel že najmanj trikrat.
Moški: Tokrat mislim resno.
prepričan – convinced
očitno – evidently
slišati – to hear
ponoviti – to repeat
najmanj – at least
resno – seriously
poslušati = to listen / слушать
slišati = to hear / слышать
(Evgenij is writing in his notebook.)
Pred nekaj meseci sem poznal le nekaj slovenskih besed. Danes se lahko pogovarjam s sosedi,
naročim kosilo, vprašam za pot in razumem večino pogovorov pri delu.
Še vedno delam napake in včasih moram prositi, da kdo kaj ponovi,
vendar me to ne moti več tako kot nekoč.
Največja sprememba pa je morda ta, da me slovenščina ne preseneča več toliko kot na začetku.
Besede, ki so se mi nekoč zdele nenavadne, so postale običajne.
Nekatere stvari razumem takoj, druge nekoliko pozneje.
In to je verjetno povsem normalno.
nekoč – once, formerly
običajen – ordinary, usual
takoj – immediately
povsem – completely, entirely
Povsem normalno. Completely normal.
(At work, during a coffee break.)
Marko: Veš, kaj sem danes ugotovil?
Ana: Da je petek?
Marko: Tudi to. Ampak ne, nekaj drugega.
Evgenij: Zdaj pa me zanima.
Marko: Pred nekaj dnevi sem te slišal govoriti po telefonu po slovensko.
In sploh nisem opazil, da govoriš počasi.
Evgenij: To pa ni slabo.
Ana: Saj že dolgo ne govori več tako previdno kot na začetku.
Evgenij: Mislim, da sem se preprosto navadil na to, da mi ni treba razumeti čisto vsake besede.
Marko: To je verjetno največji korak pri učenju jezika.
previdno – carefully
navaditi se – to get used to
čisto – completely, entirely
korak – step
To pa ni slabo.
Literally:
That's not bad./That's quite good.
Ana: Kakšno vreme napovedujejo za konec tedna?
Marko: Odvisno od tega, katero napoved pogledaš.
Evgenij: To ne zveni obetavno.
Marko: Ena pravi sonce, druga dež, tretja pa oboje.
Ana: Torej povsem običajen slovenski konec tedna.
Evgenij: Počasi začenjam razumeti, zakaj Slovenci vedno govorijo o vremenu.
Marko: Saj ne govorimo vedno.
Ana: Samo približno petkrat na dan.
(Vsi se zasmejejo.)
napovedovati – to forecast
obetaven – promising
oboje – both
približno – approximately
počasi – gradually
Evgenij: Danes sem naredil zanimivo napako.
Ana: Kakšno?
Evgenij: Rekel sem: »Poznam, da bo jutri deževalo.«
Marko: Aha, večni boj med vedeti in poznati.
Evgenij: Očitno me bo spremljal še nekaj časa.
Ana: Ne skrbi. Tudi Slovenci se včasih zmotimo pri stvareh, ki se nam zdijo samoumevne.
Evgenij: To me nekoliko pomirja.
droben – small, subtle
spremljati – to accompany
samoumeven – self-evident
pomirjati – to reassure, calm
✅ Vem, da bo deževalo.
❌ Poznam, da ...
poznati = know a person/place
vedeti = know a fact
Ana: Kako je šlo pri frizerju?
Evgenij: Mislim, da odlično.
Marko: Zakaj pa misliš?
Evgenij: Ker sva se pogovarjala skoraj pol ure in sem razumel skoraj vse.
Ana: To je super.
Evgenij: Potem pa me je vprašala nekaj, česar nisem razumel niti približno.
Marko: In kaj si naredil?
Evgenij: Samozavestno sem prikimal.
Ana: To se ne sliši obetavno.
Evgenij: Pet minut pozneje sem ugotovil, da me je vprašala, ali želim umiti lase.
samozavesten – confident
prikimati – to nod
niti približno – not even remotely
umiti – to wash
Niti približno. -
Not even close.
Niti približno ni tako težko.
Niti približno ga ne poznam tako dobro.
(During lunch.)
Evgenij: Veš, kaj me še vedno nekoliko preseneča?
Ana: Kaj pa?
Evgenij: To, da je lahko isti stavek v različnih okoliščinah prijazen, šaljiv ali celo nekoliko nesramen.
Marko: Dobrodošel v svetu živih jezikov.
Evgenij: Včasih imam občutek, da sem končno razumel neko besedo,
potem pa jo naslednji dan slišim v povsem drugačnem pomenu.
Ana: To se pravzaprav ne bo nikoli povsem končalo.
Marko: Saj se nam tudi ne.
Evgenij: Res?
Marko: Seveda. Jezik ni matematika.
okoliščina – circumstance
šaljiv – humorous
nesramen – rude
pomen – meaning
povsem – completely
Saj se nam tudi ne.
Literally:
Neither does it for us.
Naturally:
It doesn't for us either.
Ana: Koliko knjig hkrati pravzaprav bereš?
Evgenij: Ali iskreno ali tako, da me ne bo sram odgovoriti?
Ana: Za začetek iskreno.
Evgenij: Trenutno šest.
Marko: Šest?!
Evgenij: Počakaj, preden me začneš obsojati. Dve berem redno, eno ob koncu tedna,
dve sta ostali nekje na polovici, eno pa sem odprl pred tremi meseci in se prepričujem,
da jo bom nekoč dokončal.
Ana: Torej si povsem običajen človek.
(Vsi se zasmejejo.)
hkrati – simultaneously
sram – shame
obsojati – to judge
polovica – half
prepričevati se – to keep convincing oneself
dokončati – to finish, complete
Za začetek ...
For starters ...
Marko: Mislim, da bi moral napisati slovar svojih izrazov.
Evgenij: Zakaj pa?
Marko: Ker imajo pri tebi nekatere besede povsem drugačen pomen.
Ana: Pet minut je dober primer.
Evgenij: Kaj pa je narobe s petimi minutami?
Ana: Pri večini ljudi pomeni približno pet minut. Pri tebi pa pomeni karkoli med petimi minutami in pol ure.
Marko: Podobno je z izrazom »skoraj pripravljen.«
Evgenij: To postaja zelo oseben pogovor.
izraz – expression
večina – majority
pomeniti – to mean
karkoli – whatever, anything
oseben – personal
Evgenij: Včeraj sem skoraj deset minut razmišljal, kako bi prevedel »saj bo«.
Ana: In?
Evgenij: Na koncu sem obupal.
Marko: Dobrodošel v klubu.
Ana: Problem je v tem, da »saj bo« skoraj nikoli ne pomeni popolnoma iste stvari.
Evgenij: To sem že opazil.
Ana: Včasih pomeni »ne skrbi«, včasih »bo že nekako«, včasih pa preprosto pomeni »nehaj preveč razmišljati«.
Marko: Kar je mimogrede nasvet, ki bi ti pogosto koristil.
(Evgenij se zasmeji.)
obupati – to give up
klub – club
nekako – somehow
mimogrede – by the way
koristiti – to be useful, beneficial
Bo že nekako.
Literally:
It'll somehow work out.
(After a meeting at work.)
Sodelavka: Mimogrede, želela sem ti nekaj povedati.
Evgenij: Seveda.
Sodelavka: Pred nekaj meseci si skoraj vedno odgovarjal z enim ali dvema stavkoma.
Danes si med predstavitvijo govoril skoraj deset minut.
Evgenij: Upam, da ne prehitro.
Sodelavka: Ne. Kar me je pravzaprav najbolj presenetilo, je bilo to, da nisi niti enkrat prešel v angleščino.
Evgenij: Tega sploh nisem opazil.
Sodelavka: Mislim, da je to dober znak.
predstavitev – presentation
preiti – to switch, move over
niti enkrat – not even once
opaziti – to notice
Notice the word order here: Kar me je najbolj presenetilo, je bilo to, da ...
Evgenij: Se še spomnita mojega prvega dne v Sloveniji?
Ana: Seveda. Petkrat si se opravičil, ker nisi znal dovolj slovensko.
Marko: In trikrat vprašal, ali lahko govorimo angleško.
Evgenij: Res sem bil tako slab?
Ana: Ne. Bil si predvsem zelo prestrašen.
Evgenij: Česa pa?
Ana: Da boš naredil kakšno napako.
Marko: Zanimivo je, da jih danes narediš precej več kot takrat.
Evgenij: Hvala za tolažilne besede.
Marko: Saj še nisem končal. Razlika je samo v tem, da se jim danes skupaj smejimo.
Ana: In to je verjetno največji napredek od vseh.
opravičiti se – to apologize
prestrašen – frightened
tolažilen – comforting
razlika – difference
Saj še nisem končal.
Literally:
I haven't finished yet.
In conversation it often means:
Wait, there's more.
Let me finish.
I'm not done making my point.
(During lunch.)
Marko: Zadnje čase veliko bereš o Sloveniji. Kaj te je najbolj presenetilo?
Evgenij: Verjetno to, kako raznolika je glede na svojo velikost.
Ana: To pogosto slišim od tujcev.
Evgenij: Pred prihodom sem imel občutek, da bo veliko stvari precej podobnih.
Zdaj pa vidim, da je skoraj vsak konec države nekoliko drugačen.
Marko: Saj je tudi med Slovenci precej razlik.
Evgenij: Mimogrede, ali se splača obiskati Piran pozimi?
Ana: Če mene vprašaš, prav takrat.
Marko: No, jaz bi vseeno počakal na pomlad.
Evgenij: Odlično. Zdaj imam dve različni priporočili.
raznolik – diverse
velikost – size
prihod – arrival
splačati se – to be worth it
pomlad – spring
Če mene vprašaš ... If you ask me ...
Ana: Si opazil, koliko časa porabiš za izbiro knjig?
Evgenij: Ne pretiravaj.
Ana: Zadnjič si štirideset minut stal med policami.
Marko: In na koncu nisi kupil ničesar.
Evgenij: To samo dokazuje, da odločitev ni bila lahka.
Ana: Ne, to samo dokazuje, da obstaja preveč dobrih knjig.
Marko: Ali pa premalo odločnosti.
Evgenij: Mislim, da bosta morala sprejeti dejstvo, da nekaterih odločitev ne sprejemam hitro.
pretiravati – to exaggerate
porabiti – to spend (time, money)
dokazovati – to prove
odločnost – decisiveness
sprejeti – to accept
Ne pretiravaj. Don't exaggerate.
Evgenij: Nekaj me zanima.
Ana: Kar vprašaj.
Evgenij: Katero vprašanje ti tujci najpogosteje zastavijo?
Ana: Presenetljivo pogosto me vprašajo, ali je slovenščina res tako težka, kot se zdi.
Marko: Mene pa skoraj vedno vprašajo, ali vsi Slovenci smučamo.
Evgenij: In? Smučate?
Marko: Ne vsi. Večina pa ima o smučanju vsaj kakšno zgodbo.
Ana: Ali pa poškodbo.
(Vsi se zasmejejo.)
zastaviti vprašanje – to ask a question
presenetljivo – surprisingly
zdeti se – to seem
poškodba – injury
Kar vprašaj.
Go ahead, ask.
kar makes a sentence sound warmer and less formal.
(After a meeting.)
Vodja projekta: Kaj menite o predlogu?
Sodelavec: Mislim, da je zanimiv.
Ana: Strinjam se, vendar imam nekaj pomislekov.
Vodja projekta: Katerih?
Ana: Predvsem me skrbi časovni okvir.
Evgenij: Če prav razumem, se vsi strinjamo glede cilja, ne pa povsem glede načina, kako ga doseči.
Vodja projekta: Mislim, da si zelo dobro povzel bistvo problema.
strinjati se – to agree
pomislek – reservation, concern
časovni okvir – time frame
doseči – to achieve
povzeti – to summarize
bistvo – essence
Notice that nobody says:
To je slaba ideja.
Instead:
Imam nekaj pomislekov.
(Ana and Evgenij are sitting in a café. For a few moments neither says anything.)
Evgenij: Pred nekaj leti bi se mi takšna tišina zdela nekoliko neprijetna.
Ana: Zakaj?
Evgenij: Imel bi občutek, da moram nekaj povedati.
Ana: In zdaj?
Evgenij: Zdaj se mi zdi povsem naravna.
Ana: Mislim, da je to ena od stvari, ki jih opaziš šele čez čas.
Ni treba, da je vsak trenutek zapolnjen z besedami.
Evgenij: To velja tako za jezike kot za ljudi.
Ana: Lepo povedano.
tišina – silence
neprijeten – unpleasant
zapolniti – to fill
veljati – to apply, be true
čez čas – after some time
Lepo povedano. Well said.
(During lunch.)
Ana: Ta juha me vedno spominja na otroštvo.
Evgenij: Zaradi okusa?
Ana: Tudi. Predvsem pa zato, ker jo je babica pripravljala skoraj vsako nedeljo.
Marko: Zanimivo je, kako imajo nekatere stvari skoraj takoj sposobnost, da človeka vrnejo dvajset let nazaj.
Evgenij: Meni to največkrat naredi glasba.
Ana: Res? Kakšna?
Evgenij: Včasih je dovolj že ena sama pesem in natanko vem, kje sem bil in kaj sem takrat počel.
Marko: Spomin je nenavadna stvar.
spominjati na – to remind (someone) of
otroštvo – childhood
okus – taste
sposobnost – ability
vrniti – to return, bring back
pesem – song
natanko – exactly
spomin – memory
Meni to največkrat naredi glasba.
Evgenij: Zadnjič mi je nekdo rekel, da že dobro govorim slovensko.
Ana: In mu nisi verjel.
Evgenij: Ne povsem.
Marko: Zakaj?
Evgenij: Ker je nekaj drugega dobro govoriti jezik, nekaj povsem drugega pa dobro razumeti ljudi.
Ana: Mislim, da si nekoliko prestrog do sebe.
Evgenij: Morda. Ampak včasih imam občutek, da razumem vse besede in ničesar od pomena.
Marko: To se nam zgodi tudi v lastnem jeziku.
(Vsi se zasmejejo.)
prestrog – too strict
pomen – meaning
povsem – completely
ničesar – nothing
Nekoliko prestrog do sebe. Too hard on yourself.
(Two colleagues are leaving work.)
Sodelavec: Greš že domov?
Ana: Ja. Danes sem nekoliko utrujena.
Sodelavec: Dolg dan?
Ana: Pravzaprav ne. Samo eden tistih dni, ko se ves čas nekaj dogaja in imaš na koncu občutek,
da nisi naredil ničesar.
Sodelavec: Poznam ta občutek.
Ana: Saj bo jutri bolje.
Sodelavec: Upajva.
neizrečen – unspoken
utrujen – tired
ves čas – all the time
občutek – feeling
upati – to hope
Poznam ta občutek. "I know that feeling."
Evgenij: Mislim, da sem končno začel razumeti razliko med »dobro«, »prav« in »v redu«.
Marko: Tega pa ne verjamem.
Evgenij: Zakaj ne?
Marko: Ker tudi Slovenci niso vedno prepričani, zakaj so v nekem trenutku uporabili eno in ne drugo.
Ana: To sicer ni povsem res, ampak nekaj resnice je v tem.
Evgenij: Torej ni nobenega pravila?
Ana: Pravila obstajajo. Problem je samo v tem, da jih včasih opazimo šele takrat, ko jih nekdo krši.
sicer – admittedly, however
resnica – truth
obstajati – to exist
kršiti – to violate, break
Nekaj resnice je v tem. There's some truth in that.
(On the train home.)
Potnik: Oprostite, ali je ta sedež prost?
Evgenij: Seveda.
(Nekaj minut sedita v tišini.)
Potnik: Lep večer, kajne?
Evgenij: Res je.
(Spet nekaj trenutkov molka.)
Potnik: Včasih se mi zdi zanimivo, da lahko z nekom sediš pol ure in ne veš niti tega, kako mu je ime.
Evgenij: In hkrati veš, da bosta oba jutri na ta pogovor skoraj zagotovo pozabila.
Potnik: Verjetno.
Evgenij: Ampak zaradi tega ni nič manj resničen.
Potnik: Nikoli nisem razmišljal o tem na tak način.
(Ko vlak prispe na postajo, si samo pokimata in gresta vsak svojo pot.)
molk – silence
hkrati – at the same time
resničen – real, genuine
pokimati – to nod
vsak svojo pot – each go one's own way
prispeti – to arrive
Vsak svojo pot.
Literally:
Each one's own road.
Naturally:
Each went their separate way.
Marko: Veš, kaj mi je vedno nekoliko nenavadno pri učenju jezikov?
Ana: Kaj pa?
Marko: Da se vsi veselijo trenutka, ko bodo govorili brez napak.
Evgenij: Saj ni to cilj?
Marko: Ne povsem. Mislim, da je pomembneje to, da lahko poveš nekaj, kar je vredno povedati.
Ana: Poleg tega ljudje ves čas delamo napake tudi v lastnem jeziku.
Evgenij: Torej mi ni treba čakati, da bom govoril popolno slovenščino?
Ana: Ravno zato je ne boš nikoli govoril.
(Za nekaj trenutkov nastane tišina.)
Marko: To je bilo nekoliko globlje, kot sem pričakoval od današnjega kosila.
veseliti se – to look forward to
vreden – worth
popoln – perfect
nastati – to arise, occur (of silence, confusion, etc.)
Ravno zato.
Precisely because of that.
Native speakers frequently use "ravno" to strengthen statements:
ravno prav,
ravno zato,
ravno nasprotno.
Ana: Trdim, da je jesen najlepši letni čas.
Marko: Potem se motiš.
Ana: Zanimivo. In kateri naj bi bil po tvojem mnenju najlepši?
Marko: Zima.
Evgenij: Mislim, da se motita oba.
Ana: A tako?
Evgenij: Seveda. To je pomlad.
Marko: Očitno bomo morali to razpravo nadaljevati ob večerji.
Ana: In še vedno bo vsak ostal pri svojem mnenju.
trditi – to claim
motiti se – to be mistaken
letni čas – season
razprava – discussion, debate
ostati pri svojem mnenju – to stick to one's opinion
(During a presentation at work.)
Evgenij: Preden začnem, bi vas nekaj vprašal. Koliko časa potrebujete, da si ustvarite prvi vtis o človeku?
(Nastane tišina.)
Evgenij: Pet minut? Morda eno minuto?
Sodelavka: Verjetno precej manj.
Evgenij: Raziskave pravijo, da pogosto zadostuje že dvajset sekund.
Marko: To ni ravno spodbudna novica za vse nas.
Evgenij: Ravno zato moram paziti, da danes ne govorim predolgo.
(Vsi se zasmejejo.)
ustvariti – to create
prvi vtis – first impression
raziskava – research, study
zadostovati – to suffice
spodbuden – encouraging
Preden začnem ... Before I begin ...
Ana: Koliko neprebranih knjig imaš doma?
Evgenij: Misliš približno ali natančno?
Ana: Začniva približno.
Evgenij: Potem še nisem pripravljen odgovoriti.
Marko: To ni odgovor.
Evgenij: Ravno nasprotno. To je zelo iskren odgovor.
Ana: Veš, kaj je najbolj zanimivo? Večina ljudi kupuje knjige, kot da bodo živeli tristo let.
Marko: Jaz sem glede tega nepopravljiv optimist.
Evgenij: Potem sva vsaj dva.
neprebran – unread
natančno – precisely
nasprotno – opposite
nepopravljiv – incurable, incorrigible
optimist – optimist
Ravno nasprotno. Quite the opposite.
Evgenij: Včeraj sem imel nekoliko nenavadno izkušnjo.
Ana: Kaj pa?
Evgenij: Pogovarjal sem se z nekom po telefonu skoraj pol ure in šele proti koncu pogovora sem ugotovil,
da ves ta čas nisem niti enkrat pomislil na to, da govorim v tujem jeziku.
Marko: In kako si se počutil?
Evgenij: Pravzaprav me je nekoliko presenetilo. Pred enim letom se mi je to zdelo skoraj nemogoče.
Ana: Mislim, da se takšni trenutki pogosto zgodijo precej neopazno.
Evgenij: Kaj misliš?
Ana: Nekega dne preprosto ugotoviš, da si manj časa posvečal jeziku in več temu, kar si želel povedati.
Marko: In takrat veš, da si prišel precej dlje, kot si mislil.
proti koncu – toward the end
tuj jezik – foreign language
neopazno – imperceptibly
posvečati čas – to devote time
precej dlje – considerably farther
Nekega dne ... One day ...
(After work. The office is almost empty.)
Ana: Opazila sem, da v zadnjem času veliko manj govoriš o učenju slovenščine.
Evgenij: Res je. Pravzaprav sem šele pred kratkim opazil,
da skoraj ne razmišljam več o njej kot o nečem, česar se učim.
Ana: In kot o čem potem razmišljaš?
Evgenij: Kot o jeziku, v katerem lahko nekaj povem. Razlika se zdi majhna, vendar mislim, da ni.
Marko: Zanimivo je, da se največje spremembe pogosto zgodijo tako počasi, da jih sploh ne opazimo.
Evgenij: Verjetno zato, ker jih opazimo šele takrat, ko pogledamo nazaj.
Ana: Nekoliko podobno kot pri fotografijah.
Iz dneva v dan ne opaziš skoraj ničesar, po enem letu pa ugotoviš, da je vse drugače.
šele pred kratkim – only recently
vendar – however
pogledati nazaj – to look back
Razlika se zdi majhna, vendar mislim, da ni.
Marko: Veš, kaj se mi zdi najbolj zanimivo pri ljudeh?
Evgenij: Da jih je težko razumeti?
Marko: Tudi, ampak to ni bilo posebno težko uganiti.
Ana: Nadaljuj.
Marko: Pogosto opazimo stvari, ki jih ljudje povedo, veliko redkeje pa tiste, ki jih nikoli ne povedo.
Evgenij: Kako to misliš?
Marko: Recimo, da nekdo vsak dan vpraša, kako si. Čez čas tega sploh ne opaziš. Opaziš pa, če nekega dne ne vpraša.
Ana: Nekatere navade postanejo skoraj nevidne, dokler ne izginejo.
Evgenij: To velja za veliko več stvari kot samo za jezike.
uganiti – to guess
redkeje – less often
navada – habit
izginiti – to disappear
(At a café.)
Natakar: Ste se že odločili?
Evgenij: Mislim, da ja.
Natakar: Odlično.
Evgenij: Pravzaprav ne.
(Natakar se zasmeji.)
Natakar: Potem pa si bom drznil domnevati, da potrebujete še nekaj minut.
Evgenij: To bi bilo verjetno najbolje.
Ana: Mislim, da bi morala obstajati posebna restavracija za ljudi,
ki potrebujejo dvajset minut samo zato, da se odločijo med dvema sladicama.
Marko: Potem bi bili njeni najbolj zvesti gostje.
drzniti si – to dare
domnevati – to assume
zvest – loyal
gost – guest
To bi bilo verjetno najbolje.
That would probably be best.
Soften requests and statements:
mislim, da ...
verjetno ...
morda ...
nekoliko ...
Evgenij: Imam občutek, da čas s starostjo teče nekoliko drugače.
Ana: Misliš hitreje?
Evgenij: Pravzaprav ne vem. Mislim samo, da ga začnemo drugače meriti.
Marko: Kako pa?
Evgenij: Ko si otrok, meriš čas v dnevih in tednih. Pozneje ga začneš meriti v letih.
Potem pa se nenadoma zaveš, da je od nekega dogodka minilo deset let, čeprav bi brez težav prisegel,
da največ tri ali štiri.
Ana: To postaja presenetljivo filozofsko kosilo.
Marko: Še dobro, da še nismo naročili sladice.
zavedati se – to realize, become aware of
priseči – to swear
brez težav – without hesitation, easily
filozofski – philosophical
Brez težav bi prisegel ... I could easily have sworn ...
(The three friends are walking home after dinner.)
Marko: Če bi moral izbrati eno samo slovensko besedo, ki ti je najbolj všeč, katera bi bila?
Evgenij: Samo ena?
Ana: To je vendar bistvo vprašanja.
Evgenij: Potem bom goljufal in izbral tri.
Marko: Tega sem se bal.
Evgenij: "Saj", "mimogrede" in "ravno".
Ana: Zanimiva izbira.
Evgenij: Mislim, da vse tri povedo nekaj o jeziku.
Nobene ni mogoče zares dobro prevesti, vse tri pa uporabljamo skoraj vsak dan.
Marko: In kaj misliš, da bo ostalo od vsega tega čez dvajset let?
Evgenij: Verjetno ne bom vedel, katere besede sem se naučil v kateri lekciji.
Spominjal pa se bom ljudi in pogovorov, zaradi katerih sem jih začel uporabljati.
(Za nekaj trenutkov vsi molčijo.)
Ana: Mislim, da je to najlepši odgovor, ki si ga dal do zdaj.
goljufati – to cheat
bati se – to fear
zares – truly
ostati – to remain
Kar ostane.
Literally:
That which remains.
Ana: Če bi te nekdo vprašal, česa se pri učenju jezika ni mogoče naučiti iz učbenikov, kaj bi odgovoril?
Evgenij: Verjetno bi najprej rekel, da je takšnih stvari precej več, kot sem mislil.
Marko: Na primer?
Evgenij: Kdaj je tišina neprijetna in kdaj prijetna.
Kdaj "dobro" pomeni "dobro" in kdaj pomeni "o tem se bova še pogovorila".
Pa tudi to, kdaj je vprašanje v resnici samo povabilo k pogovoru.
Ana: To je zanimiv odgovor.
Evgenij: Mislim, da se jezika ne naučiš takrat, ko začneš razumeti besede,
ampak nekoliko pozneje – ko začneš razumeti ljudi.
povabilo – invitation
v resnici – in reality
nekoliko pozneje – somewhat later
precej – quite, rather
O tem se bova še pogovorila.
Literally:
We'll still talk about this.
Depending on the context, it may mean:
Let's discuss it later.
The matter isn't settled yet.
I'm not convinced.
We'll come back to this.
(Two elderly men are talking in a park. Evgenij overhears only part of their conversation.)
Prvi gospod: Veš, kaj me najbolj preseneča?
Drugi gospod: Po vseh teh letih? Ne vem. Kaj?
Prvi gospod: To, da človek pri šestdesetih ni niti približno takšen, kot si je predstavljal pri dvajsetih.
Drugi gospod: Hvala bogu.
Prvi gospod: Zakaj pa?
Drugi gospod: Ker bi bilo sicer življenje strašno dolgočasno.
Prvi gospod: Veš, da imaš morda prav?
Drugi gospod: To mi je nekdo povedal že pred tridesetimi leti.
Potreboval sem samo nekaj časa, da sem mu začel verjeti.
gospod – gentleman, sir
sicer – otherwise
dolgočasen – boring
potrebovati – to need
Vodja projekta: Torej pravite, da je rešitev mogoča?
Sodelavec: Mogoča? Zagotovo. Preprosta? Nikakor.
Vodja projekta: Koliko časa bomo potrebovali?
Sodelavec: Če odgovorim optimistično – dva tedna. Če odgovorim realistično – tri.
Če odgovorim na podlagi svojih preteklih izkušenj – štiri.
Ana: Cenim iskrenost.
Evgenij: Jaz pa optimizem, da obstaja optimističen odgovor.
(Vsi se zasmejejo.)
rešitev – solution
nikakor – by no means
optimistično – optimistically
ceniti – to appreciate
Nikakor.
By no means.
Stronger than:
Ne.
Examples:
Nikakor ne.
Tega nikakor ne bi storil.
To nikakor ni dovolj.
Marko: Se še spomniš tiste knjige, ki si jo kupil pred nekaj meseci?
Evgenij: Katere? To vprašanje bi moralo biti nekoliko bolj natančno.
Marko: Tiste, ki je še vedno nisi prebral.
Evgenij: Zdaj je nekoliko bolj natančno, še vedno pa ne dovolj.
Ana: To nama ne pomaga prav veliko.
Marko: Govorim o knjigi, ki si jo kupil po naključju in potem ves teden govoril o tem,
kako si vesel, da si jo našel.
Evgenij: Aha, zdaj pa vem, katero misliš.
Ana: In? Je bila tako dobra?
Evgenij: Bila je precej boljša, kot sem pričakoval.
Pravzaprav sem jo kupil zaradi naslova, obdržal pa zaradi vsega drugega.
po naključju – by chance
naslov – title
obdržati – to keep
pravzaprav – actually
Zaradi vsega drugega. Because of everything else.
(After dinner, they are walking through the city centre.)
Ana: Opazila sem nekaj zanimivega.
Evgenij: Kaj pa?
Ana: Včasih si pogosto govoril, da bi rad čim hitreje govoril tekoče slovensko.
Evgenij: Res je.
Ana: Tega že dolgo nisi omenil.
Evgenij: Mislim, da zato, ker se mi ne zdi več tako pomembno.
Marko: Kaj pa se ti zdi pomembno?
Evgenij: Da lahko sedimo tukaj in se pogovarjamo skoraj dve uri,
ne da bi pri tem sploh razmišljal o tem, v katerem jeziku govorimo.
Ana: In kdaj misliš, da se je to spremenilo?
Evgenij: Ne vem. Verjetno zelo počasi.
Marko: Večina pomembnih stvari se zgodi prav tako.
čim hitreje – as quickly as possible
tekoče – fluently
omeniti – to mention
večina – the majority, most
Ne da bi ...
Examples:
Ne da bi karkoli rekel.
Ne da bi o tem razmišljal.
Ne da bi se tega sploh zavedal.